Global Renewable Energy Review 2020

Kot odgovor na izjemne okoliščine, ki izhajajo iz pandemije koronavirusa, je letni IEA Global Energy Review razširil svojo pokritost, tako da vključuje analizo razvoja do danes v realnem času v letu 2020 in možne usmeritve za preostanek leta.

Poleg pregleda podatkov o energiji in emisijah CO2 za leto 2019 po gorivu in državi smo za ta razdelek Global Energy Review spremljali porabo energije po državah in gorivih v zadnjih treh mesecih in v nekaterih primerih – kot je elektrika – v realnem času.Nekatera sledenja se bodo nadaljevala tedensko.

Negotovost v zvezi z javnim zdravjem, gospodarstvom in s tem energijo do konca leta 2020 je brez primere.Ta analiza torej ne začrta le možne poti za porabo energije in emisije CO2 v letu 2020, ampak tudi poudarja številne dejavnike, ki bi lahko vodili do različnih rezultatov.Potegnemo ključna spoznanja o tem, kako krmariti s to krizo, ki se zgodi enkrat v stoletju.

Trenutna pandemija Covid-19 je predvsem svetovna zdravstvena kriza.Do 28. aprila je bilo 3 milijone potrjenih primerov in več kot 200 000 smrti zaradi bolezni.Kot posledica prizadevanj za upočasnitev širjenja virusa je delež porabe energije, ki je bil izpostavljen zajezitvenim ukrepom, poskočil s 5 % sredi marca na 50 % sredi aprila.Več evropskih držav in Združenih držav je napovedalo, da pričakujejo, da bodo maja ponovno odprle dele gospodarstva, zato bo april morda najbolj prizadet mesec.

Poleg neposrednega vpliva na zdravje ima sedanja kriza velike posledice za svetovna gospodarstva, porabo energije in emisije CO2.Naša analiza dnevnih podatkov do sredine aprila kaže, da se države v popolni karanteni soočajo s povprečno 25-odstotnim upadom povpraševanja po energiji na teden, države z delno karanteno pa v povprečju za 18-odstotnim upadom.Dnevni podatki, zbrani za 30 držav do 14. aprila, ki predstavljajo več kot dve tretjini svetovnega povpraševanja po energiji, kažejo, da je zmanjšanje povpraševanja odvisno od trajanja in strogosti zapor.

Svetovno povpraševanje po energiji se je v prvem četrtletju leta 2020 zmanjšalo za 3,8 %, pri čemer je bil največji učinek čutiti marca, ko so bili v Evropi, Severni Ameriki in drugod uvedeni zaporni ukrepi.

• Svetovno povpraševanje po premogu je bilo najbolj prizadeto, saj se je zmanjšalo za skoraj 8 % v primerjavi s prvim četrtletjem leta 2019. Trije razlogi so se združili, da bi pojasnili ta padec.Kitajska – gospodarstvo, ki temelji na premogu – je bila država, ki jo je Covid‑19 najbolj prizadel v prvem četrtletju;poceni plin in stalna rast obnovljivih virov energije drugod sta izpodbijala premog;in milo vreme je tudi omejilo uporabo premoga.
• Močno je bilo prizadeto tudi povpraševanje po nafti, ki se je v prvem četrtletju zmanjšalo za skoraj 5 %, predvsem zaradi omejitve mobilnosti in letalstva, ki predstavljata skoraj 60 % svetovnega povpraševanja po nafti.Do konca marca je bila svetovna dejavnost cestnega prometa skoraj 50 % pod povprečjem leta 2019, letalstvo pa 60 % pod povprečjem.
• Vpliv pandemije na povpraševanje po plinu je bil zmernejši, okoli 2 %, saj gospodarstva, ki temeljijo na plinu, v prvem četrtletju 2020 niso bila močno prizadeta.
• Obnovljivi viri so bili edini vir, ki je zabeležil rast povpraševanja, ki ga je poganjala večja nameščena zmogljivost in prednostno dispečiranje.
• Povpraševanje po električni energiji se je zaradi karantin znatno zmanjšalo, kar ima posledice za mešanico električne energije.Povpraševanje po električni energiji se je med obdobji popolnega zapora v več državah zmanjšalo za 20 % ali več, saj so dvigi stanovanjskega povpraševanja daleč odtehtani z zmanjšanjem komercialnega in industrijskega delovanja.Tedne je oblika povpraševanja spominjala na podaljšano nedeljo.Zmanjšanje povpraševanja je povečalo delež obnovljivih virov v oskrbi z električno energijo, saj povpraševanje večinoma ne vpliva na njihovo proizvodnjo.Povpraševanje po vseh drugih virih električne energije, vključno s premogom, plinom in jedrsko energijo, se je zmanjšalo.

Če pogledamo celotno leto, raziskujemo scenarij, ki kvantificira energetske vplive razširjene svetovne recesije, ki jo povzročajo večmesečne omejitve mobilnosti ter družbene in gospodarske dejavnosti.V tem scenariju je okrevanje iz globin recesije zaradi karantene le postopno in ga spremlja znatna trajna izguba gospodarske dejavnosti kljub prizadevanjem makroekonomske politike.

Posledica takšnega scenarija je, da se povpraševanje po energiji skrči za 6 %, kar je največ v 70 letih v odstotkih in največje doslej v absolutnem smislu.Vpliv Covid-19 na povpraševanje po energiji leta 2020 bi bil več kot sedemkrat večji od vpliva finančne krize leta 2008 na svetovno povpraševanje po energiji.

Prizadeta bodo vsa goriva:

• Povpraševanje po nafti bi lahko padlo za 9 % ali 9 mb/d v povprečju čez leto, s čimer bi se poraba nafte vrnila na raven iz leta 2012.
• Povpraševanje po premogu bi se lahko zmanjšalo za 8 %, predvsem zato, ker bo povpraševanje po električni energiji med letom manjše za skoraj 5 %.Okrevanje povpraševanja po premogu v industriji in proizvodnji električne energije na Kitajskem bi lahko nadomestilo večje upade drugje.
• Povpraševanje po plinu bi se lahko v celotnem letu precej bolj zmanjšalo kot v prvem četrtletju, z zmanjšanim povpraševanjem v energetskih in industrijskih aplikacijah.
• Zaradi manjšega povpraševanja po električni energiji bi se zmanjšalo tudi povpraševanje po jedrski energiji.
• Pričakuje se, da se bo povpraševanje po obnovljivih virih povečalo zaradi nizkih obratovalnih stroškov in prednostnega dostopa do številnih energetskih sistemov.Nedavna rast zmogljivosti, nekateri novi projekti, ki bodo na voljo leta 2020, bi prav tako povečali proizvodnjo.

Po naši oceni za leto 2020 se svetovno povpraševanje po električni energiji zmanjša za 5 %, v nekaterih regijah pa za 10 %.Viri z nizko vsebnostjo ogljika bi na svetovni ravni daleč presegli proizvodnjo na premog, s čimer bi povečali vodstvo, ugotovljeno leta 2019.

Pričakuje se, da se bodo globalne emisije CO2 zmanjšale za 8 % ali skoraj 2,6 gigaton (Gt) na raven izpred 10 let.Takšno medletno zmanjšanje bi bilo največje doslej, šestkrat večje od prejšnjega rekordnega zmanjšanja 0,4 Gt leta 2009 – ki ga je povzročila svetovna finančna kriza – in dvakrat večje od skupnega skupnega zneska vseh prejšnjih zmanjšanj od konca svetovne vojne.Kot po prejšnjih krizah pa je lahko ponovno povečanje emisij večje od zmanjšanja, razen če bo val naložb za ponovni zagon gospodarstva namenjen čistejši in odpornejši energetski infrastrukturi.